Kot spremljevalni dogodek 3. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu so v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki v parku skulptur Forma viva umestili prostorske instalacije petih slovenskih in petih nizozemskih umetnikov.

Dogodek in razstava sta nastala v sodelovanju Galerije Božidar Jakac in ustanoviteljice LandArt Diessen Lie Stravens v sklopu III. Circular Change konference. Uporabljeni materiali poudarjajo trajnostni razvoj, usmerjen v varovanje narave in reševanje okoljske problematike.
 

Umetnik Boštjan Kavčič (SI) je v delu Zaprta vrata izdelal pregrado, s katero je onemogočil dostop do enega izmed prostorov v galeriji. S tem je simbolično prikazal trenutno brezizhodno stanje človeštva, če se ne bodo zgodile konkretne spremembe v smeri trajnostnega razvoja. Ravnotežje v naravi se pod škodljivim vplivom človeka vedno bolj krha, na kar opozarja tudi alarmantno zmanjševanje števila žuželk. Ena najpomembnejših žuželk za ljudi je brez dvoma čebela kot opraševalka, pridelovalka medu, voska in propolisa, kar nam v svojem delu “Dober kot čebela” (BEE good) sporoča Mireille Schermer (NL). Sožitje ljudi in čebel in hkrati transformacije v naravi predstavlja delo Polone Černe (SI) Brez naslova, pri katerem se skulptura iz voska topi in preoblikuje s pomočjo čebelarskega topilnika pod vplivom toplote sonca.

 

Pomembna dimenzija njenega dela je čas, saj njena skulptura obstaja samo dokler traja transformacija voska iz trde v tekočo in nazaj v trdo obliko. Proces transformacije gosenice v metulja pa je bil vir navdiha za Mirjam Korse (NL) in njeno delo Kokoni, izdelano iz volne in jute, ki odraža porajajočo moč preoblikovanja narave. Umetnica Mateja Kavčič (SI) je v delu Senca izbrala drevo, ki je povsem obkroženo z asfaltom, in tekom dneva obrisovala sence njegove krošnje ter na ta način prikazala veličino drevesa in njegov obširen vpliv na okolico, ki se ga ljudje premalo zavedamo.
 
Procesi kroženja snovi in energije v naravi so bili vir navdiha in povod za nastanek več del. Umetnik Marijan Mirt (SI) je z objektom Človeški oblak človeško figuro preoblikoval v formo oblakov, Urša Toman (SI) pa je v delu Zapisi sonca izrezala iz zemlje oblike drevesnih vej in jih napolnila z želatino. Oba umetnika tako vsak na povsem svoj način predstavita ciklični proces kroženja vode v naravi in opozorita na njegovo pomembnost. Delo Pretok energije umetnice Carle Cremers (NL) prikazuje človeško telo v treh položajih kitajske borilne veščine Tai Chi, pri izvajanju katerih je človek v sinergiji sam s seboj in naravo, ki ga obdaja. Človeške figure, povsem obložene z mahom v delu Brez naslova umetnice Els Franken (NL) nosijo sporočilo, da je človek samo (majhen) del narave in ne njen gospodar. Natascha Rodenburg (NL/NZ), je v delu Hrana za misli, Eksperiment 5: Doživljanje “spominjanja brezkončnega potenciala - raziskovanje korenin - Slovenija po travnati površini razprostrla posodice oblikovane iz biopolimerov. Vsaka od njih simbolično predstavlja umetničine prednike – njene korenine. Prednikov ni več, tudi posodice bodo sčasoma propadle in postale »gnojilo«, kar je v prenesenem pomenu postalo tudi znanje prednikov, posredovano prihodnjim rodovom za njihovo svetlejšo prihodnost.


Kristina T. Simončič, kurator  Art Muzeja Božidar Jakac