Kipar Marijan Mirt si v okviru ustvarjanja prizadeva odgovoriti na resna filozofska in eksistencialna vprašanja, ki se dotikajo likovno vizualne umetnosti, antropoloških premikov, trenutnega stanja v družbi ter v našem okolju. Človeška narava je že sama po sebi polna ugank. Njen položaj v kozmosu, fenomen časa, odnos med kulturo in naravo, vse večja izolacija posameznika, migracije kot boj za golo preživetje, asimilacija narodov, različni materialni pogoji življenja v urbanih in ruralnih sredinah, problemi spola, vloga ljubezni in odnos do smrti so le nekatera temeljna vprašanja, ki bremenijo senzibilnega umetnika kot je Mirt.

 

Kako razumeti naslov razstave "Ali smo že tam?"? Avtor pove, da vprašanje kaže na sum in poraja strah, da morda še »nismo tam« ter opozarja na rastočo nestrpnost. Gre za zgolj retorično vprašanje, ki nakazuje pričakovani odgovor: "Tam smo!" Celota izraža presenečenje. Zakaj pot do tja ni trajala dlje? In kje naj bi bili? V principu so to vedno prisotna konceptualna vprašanja, ki si jih človeštvo zastavlja od Sokrata do Slavoja Žižka in dalje, ki se nato materializirajo in manifestirajo v ustvarjalnem procesu umetnika. V času nenehnega pehanja, ko smo tlakovali evropsko pot civilizacijskega napredka, nas je doletela globalna nesreča. Ustavil nas je mikroorganizem, ki je obrnil na glavo naše življenje in vse potrjene vzorce po katerih smo bili navajeni živeti. Odgovori na že potrjena humanistično zastavljena vprašanja so se sesuli. Pandemija je sprožila plaz negativnega, ki nas je oplazil in nas znova opozarja na pomembnost ljudskih vrednot, na krhkost našega bivanja in človečnosti, ki se kot pozitivne moralne lastnosti kažejo v odnosu do sočloveka in okolja.

 

Pri avtorju tako zasledimo neposredno, glasno in burno reakcijo na pereče probleme današnjega časa: migracije, vojne, ogroženost evropskega in svetovnega miru, močno prisotna pa je tudi refleksija velikih globalnih premikov in problemov, ki se vraščajo v Mirtov umetniški jaz. Njegov artistični upor je jasen, ko z likovno govorico in neizmerno ustvarjalno energijo nenasilno opozarja na krivice prepolnega sveta. Avtor je poleg visokega strokovnega umetniškega nivoja, zaradi katerega je doma in po svetu prepoznan kot dober kipar, tudi močno družbeno angažiran. Pri ustvarjanju sledi potem v konceptualni umetnosti in svojim stvaritvam vedno dodaja oblikovno in vsebinsko dodano vrednost. Artefakti so polni skrite simbolike in nosijo prepoznaven pečat kiparja, ki se rad spogleduje z umetnostjo antike, vendar obenem uporablja sodobne materiale in zgodbe iz današnjega časa. Mirtova kiparska likovna govorica je svojska, a čista, razpoznavna. Umetnik ji s sledenjem lastne poti in likovne poetike, daje neizbrisen, prepoznaven pečat, ki se zajeda tudi v njegove intimne korenine ter za sabo pušča globoke sledi.

 

Čredo na razstavi sestavlja skupina petih divjih svinj, ki se vedejo usklajeno in poosebljajo skupino sesalcev. Združevanje v črede je nagonsko in pogojeno zaradi varnosti pred plenilci. Mirtova čreda je metafora za migracije ljudi, naj si bodo pogojene gospodarsko ali politično. Prehajanje iz enega v drugi življenjski prostor je pogosto nuja, ki nastopi zaradi spreminjanja splošnih življenjskih pogojev in je edina možnost za preživetje. Avtor na ogled postavi, v lastni briljantni kiparski likovni govorici, svoja razmišljanja kot metaforo in refleksijo na današnjo globalno civilizacijo. Med drugimi na razstavi izstopa diametralno nasprotje čredi, kiparski par dveh nadnaravno visokih manieristično razvlečenih in prolongiranih človeških figur s pasjo glavo, ki jo poimenuje Musel – Muzzle. S tem delom izrazi svoj pogled na sodobno družbeno stvarnost, ki je v tem primeru odsev enakih pogledov na določene pereče družbene pojave, kjer odzvanjajo sicer različni pogledi, kot v vseh demokratičnih družbah, pa vendar imajo vsi približno enako podobo in so brez lastnega jaza, kot pričujoči par skulptur. Ukvarja se z bistvom človeka, ne kot posameznika, temveč predvsem kot vrste, ki jo upravljamo ljudje sami in je dialektična samorefleksija, ki ima hkrati notranjo in zunanjo perspektivo. Avtor s pomočjo likovnega izražanja s sistematičnim opazovanjem in razčlenjevanjem ugotavlja, spoznava in preučuje eksistencialni položaj človeka in pri tem upošteva tudi pomembna posamezna znanstvena spoznanja. Preučuje pa tudi osnovne človeške potrebe in sposobnosti, kot so samouresničitev, ustvarjalnost, radovednost in žeja po znanju, težnja po moči in altruizmu, fenomen svobode in dojemanje drugačnosti.

 

Olga Butinar Čeh, dipl. prof. umet. zgodovine

 

 

Marijan Mirt je rojen v Zagrebu leta 1975, kjer je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in dizajn ter Akademijo likovnih umetnosti, kjer je diplomiral pri akad. kiparju prof. Miru Vucu in magistriral ter si pridobil naziv mag. artium. Je član DLUM, ZDSLU in ULUPUH, je kipar, slikar in oblikovalec. Že daljše obdobje živi in ustvarja v Mariboru, je aktivni član Društva likovnih umetnikov Maribor (DLUM), kjer je bil daljše obdobje podpredsednik društva in predsednik Umetniškega sveta DLUM-a. Je pomemben povezovalni člen med umetniki Maribora in Hrvaške ter je idejni vodja in pobudnik urbane likovne sekcije in likovnih kolonij Milene Lah (v Mariboru od leta 2014 dalje). Njegova dela krasijo mesta v Rusiji, kjer je v letih 2009 in 2010 sodeloval na kiparskih simpozijih v mestu Penza. Ustvarjal je v Avstriji (Sirnitz, 2015), pri projektu Kiparji srednje Evrope je razstavljal po Italiji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Franciji v Parizu… in v Sloveniji. Prejel je številna priznanja in nagrade, med njimi prestižno zlato medaljo za kiparstvo na Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre 2017; nagrado DLUM 2013, 2017, 2018 in 2019; Priznanje Riharda Jakopiča 2020; nagrada združenja L’Association des Amis du Salon d’Automne de Paris za kiparsko delo na Salon d’Automne 2021. Od leta 2020 je tudi član Sveta Umetnostne galerije Maribor.