ART WORKS AVAILABLE FOR EXHIBITIONS

Že tretja Urbana likovna kolonija Milene Lah 2016, v organizaciji HKDM, je v Vetrinjskem dvoru sredi Maribora končno našla svojo idealno lokacijo, saj gre za prostor, ki združuje raznovrstne kulturne prireditve namenjene meščanom vseh starosti, že od svoje obnovitve v času EPK leta 2012. Tretja urbana pa letos hkrati obeležuje četrt stoletja obstoja Hrvatskog kulturnog društva Maribor, pomlajenega in aktivnejšega kot kadarkoli prej, že vrsto let pod vodstvom predsednika mag. Marka Mandirja. Udeleženci tokratnega srečanja so bili po eni strani stari znanci  mariborske likovne scene, kot so Marijan Mirt, Slađana Matić Trstenjak, Ivan Vinovrški in Iris Anam Cara,  po drugi strani pa so se jim prvič pridružile še tri gostje iz Zagreba: Božena Mirt, Josipa Ćamber in Andrijana Knez. Marijan Mirt, mag. je v času kolonije razstavljal v več razstaviščih po vsem Štajerskem in hkrati skrbel za organizacijo dogodka, pri čemer je prispeval nenavadne fotografije mariborskih vedut, posnetih z analognim fotoaparatom kot diapozitive, ki jih je projiciral na fotopapir in nato še enkrat fotografiral, tako da je nastal zanimiv eksperiment, znova potrjujoč umetnikovo zanimanje za arhitekturo. Tudi Iris Anam Cara je prispevala svoje manipulirane, nekoliko zamegljene fotografije domačega mesta, ki sodijo v njen bogat fotografski opus, izdatneje na ogled na njeni spletni strani, dopolnjujoč ga s slikanjem neobičajnih motivov ljubezenskih dvojic ali dobrih čarovnic, ki  s svojo palico vrtinčasto ukrivljajo transcendentni, večdimenzionalni prostor. Tragično preminuli mariborski fotograf Ivan Vinovrški je bil vsa leta nepogrešljiv spremljevalec domačih kulturnih  dogodkov, tako v okviru SNG Maribor in Borštnikovega srečanja kot tudi nadškofije, galerije RRRudolf, HKDM in drugih javnih prireditev. Ob tokratni koloniji je pripravil dve ČB žanrski fotografiji mestnega posebneža na kolesu in motivsko popolnoma kontrastno barvno fotografijo odsevov Frančiškanske cerkve na stekleni fasadi nove stavbe na Trgu Leona Štuklja. Omenjeni umetnica in umetnika so se torej neposredno posvetili urbani tematiki v različnih fotografskih tehnikah, druge tri udeleženke pa so se vsaka na svoj na specifični likovnoizrazni in motivski način posvetile naravi nasploh, tako v fizičnem kot transcendentnem, duhovnem oziru.  Slađana Matić Trstenjak, mag. je ustvarila ciklus miniaturnih gozdnih pejsažev z naslovom »Obarvani dež« v prepoznavnem abstraktno asociativnem, rahlo geometrizirajočem, grafično učinkujočem ploskovitem izrazu, pri čemer akrilno tehniko na platnu doplonjuje s kolaži iz porisanih papirnih lističev, vendar tako, da prodirajo iz pravokotnega nosilca v zunanji prostor. Slađanin najpogostejši likovni objekt je brez dvoma antropomorfno drevo, ki pa ga lahko zelo povečanega, kot osnovno podobo, najdemo tudi na sliki Božene Mirt, sicer Marijanove matere, ustvarjenega s pomočjo popolnoma drugačnega kolažiranja z zmečkanim papirjem, posredujoč slikovni površini reliefno strukturo. Starodavno transcendentno simboliko drevesa lahko interpretiramo kot  povezavo med zemljo in nebom, tostranstvom in onostranstvom, človekom in bogom, navezujoč hkrati na avtoričino osebno ime. Transcendentno simboliko premoreta tudi abstraktno simbolni deli Josipe Čamber, ki je na enem platnu upodobila spiralo, ki v naravi obstaja v obliki zlatega reza (sectio aurea ali proportio divina), kot morebitni dokaz božje prisotnosti v materialnem stvarstvu, podobno kot navezuje drugo platno na valovanja kozmičnih strun in njihovo mikrokozmično večdimenzionalnost. S palimpsestno večdimenzionalnostjo se je poigravala Andrijana Knez, ki je kot osnovo uporabila "reklamni" pano z napisom   lanske II. urbane likovne kolonije, pri čemer ga je obrnila navpično, posnemajoč kitajsko kaligrafijo. Na takšno letristično podlago je v nadaljevanju slojevito nanašala abstraktne barvne ploskve in s pomočjo toplo hladne modulacije ustvarila močno globinsko iluzijo. Kot dobrodošlo dopolnitev kolonije lahko smatramo tandemsko delo najmlajših udeleženk Ive in Julije, v "ekspresionističnem" slogu. Julija je ustvarila primorski pejsaž, obujajoč spomin na počitnice, saj so prisotne  palme in sredozemski sadeži, Iva pa je doslikala še dežne kapljice, z učinkom čisto pravega drippinga. Letošnja Urbana je torej potekala v sproščenem, prijateljsko družinskem vzdušju, kot se spodobi za počitniško ustvarjanje v središču mesta Maribora.

Mario Berdič