Letošnja skupinska predstavitev članov DLUM je dejansko nekaj izjemnega, saj so se umetnice in umetniki predstavili kar v treh razstaviščih. Sprva so razstavljali v avstrijskem mestu Bruck na Muri, kjer so jih organizatorji počastili s slavnostno obeležitvijo dvajsetletnega sodelovanja z Oddelkom za kulturo tamkajšnje mestne občine, za kar gre še posebej zahvala občinskemu svetniku za kulturo v pokoju, mag. Franku Petru Hofbauerju, nekdanjemu županu Berndu Rosenbergerju in seveda novoizvoljenemu županu Petru Kochu. Sledila je razstava v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini, ki je pod upravo Društva likovnih umetnikov severne Primorske, pri čemer gre za prestižnejše in tudi večje razstavišče, kot so ga imeli člani DLUSP v Novi Gorici, kjer pa so DLUMovci tudi že razstavljali. Gre torej za uspešno obnavljanje dobrih stikov med obema društvoma znotraj ZDSLU, saj so DLUSPovci pred tem izmenjalno razstavljali v galeriji DLUM. Na decemberski razstavi naših članov v matični galeriji na Židovski ulici 10 v Mariboru, bo strokovna žirija odločala tudi o treh nagrajenih delih (čeravno smo v preteklosti že tudi zaupali presojo avstrijskim kolegom v Brucku na Muri), pri čemer je US DLUM omejil število nagrad zaradi statusa, saj nagradna razstava do treh umetnikov še šteje kot samostojna. Dovoljeno pa je podeliti posebno priznanje, ki sicer ne omogoča razstavljanja, pomeni pa dobro popotnico za morebitno nagrado na naslednji skupinski razstavi. DLUM je letos žal izgubil dva člana, Redža Kolakovića iz Maribora, ki so mu nedolgo pred smrtjo priredili v rodnem Bihaču veliko pregledno razstavo, in Benjamina Kumpreja iz Leš pri Prevaljah, ki ni doživel svoje monografije v organizaciji Koroške galerije likovne umetnosti v Slovenj Gradcu. Je pa društvo pridobilo dva nova člana, že omenjenega mag. Franka Petra Hofbauerja in Nenada Kostića iz Srbije, ki se pridružujeta obema neslovenskima članicama, Rusinji Eleni Churnosovi in Iranki Aziti Bijol Hedayati, kar dokazuje mednarodno odprtost DLUM. Kot po navadi je največ slikarskih del posvečenih motiviki neokrnjene narave, sledijo svobodne abstrakcije, nekaj je tudi figuralnih kompozicij vključno s portreti, tri vedute, dve deli s prikrito religiozno tematiko, a hkrati je relativno malo plastik, skupaj z dvema reliefoma, vendar v samosvojih tehnikah in materialih.
Mario Berdič, kustos