Najstarejša slovenska razstava, ki jo na ogled postavljamo od leta 1909 dalje, MAJSKI SALON ZDSLU, ki je ob enem največja in najpomembnejša razstava naših članov, je tokrat posvečena sliki osnovnega in razširjenega polja.

Majski salon ZDSLU v zadnjem obdobju pridobiva na veljavi, kar smo dokazali z razstavami preteklih dveh let, ko smo začeli sistematično vzpostavljati odnos do same likovne umetnosti in jo, skozi posamezno področje, obdelovati ločeno. Pomembno nam je bilo, da kot kuratorje povabimo umetnike same in ne zunanjih likovnih kritikov. Tako smo tudi letos razstavo zaupali umetniku. Osnutek je naredil prof. Bojan Gorenec, izbor avtorjev, ki bodo letos sodelovali na Majskem salonu, pa je zaupal mlajšim kolegom, trem dobitnikom priznanj Riharda Jakopiča, akademskim slikarjem Viktorju Berniku, Tini Dobrajc in Urošu Potočniku.

Klemen Brun
Klemen Brun: This is a man's world, 195cmx250cm, Mešana tehnika na platnu,2018

Za letošnji »Majski salon ZDSLU 2019 – SLIKA – s podnaslovom: Ali obstaja kakšna spodbuda, ki je močnejša od tistega, kar prihaja iz naše osebne domišljije?« so selektorji izbrali 114 avtorjev iz vseh devetih regionalnih društev, ki bodo razstavili po eno delo. Največja skupinska razstava članov ZDSLU tudi letos prinaša novosti, tokrat na polju slike. Kot je že rečeno, je vodja projekta in pisec uvodnega teksta v katalogu k razstavi priznani slovenski akademski slikar prof. Bojan Gorenec, dolgoletni profesor na Oddelku za slikarstvo ALUO, ki je med drugim v katalogu zapisal:

»Kot vsi vemo, je slikarstvo v zadnjih približno stopetdesetih letih doživelo vrsto sprememb in transformacij, od počasnega obračanja pozornosti od popolnega upodabljanja vid(e)nega kot norme k resničnosti slike same, k analiziranju mehanizmov slike in podobe kot druge narave, skozi katero si predstavljamo naš položaj v svetu. Pogojno rečeno je skupni jezik slikarskega predstavljanja razpadel po eni strani na vrsto osebnih govoric, po drugi pa se je vzpostavil moderni umetnostni sistem z avantgardnimi in modernističnimi gibanji, galerijami, muzeji in novimi vrstami ter oblikami šol. Načeloma je slikarstvo praksa polaganja barve, pigmentov in drugih medijev na čvrst nosilec. (Kaj se dogaja z nanešeno potezo z barvo, je posebna téma, ki je vredna posebne obravnave, ki je zanimiva z vrste vidikov.)  Običajno so slikarska sredstva odložena ali vtrta v nosilec s čopičem, uporabljajo pa se tudi različna druga orodja kot npr. lopatice in noži, gobe in krpe ter razpršila. Končna dela so pri vseh imenovana slike. Moderni umetniki so sredstva slikanja razširili z drugačnimi načini (kot je na primer kolaž – od kubizma dalje) in vključitvijo netipičnih materialov (peski, cement, slama, les, odpadni materiali …). Vse do dandanes, ko precej umetnikov »slika« z računalniškimi sredstvi. Zanimivo je, da je kljub velikemu tehnološkemu razvoju slikarstvo, ki je rezultat ročnega dela, obstalo in se močno razširilo, celo ostalo nezamenljivo. Res je, da se funkcija umetnosti znotraj človeških dejavnosti razlikuje od vseh ostalih, a potrebno je omeniti, da se slikarstvo ni izkazalo samo kot eden od medijev, temveč da stoji na presečišču, kjer inkorporira različne vplive in pomaga pri nastajanju novih zvrsti (likovne) umetnosti.

Če gledamo z vidika procesov, ki se odvijajo v umetnosti, potem se po zaključku zgodovine moderne umetnosti in po postmodernizmu dandanes likovna umetnost ne odvija več v stiku s predhodnim obdobjem, pač pa se zdi, da se istočasno (tudi zaradi učinkov interneta) odvija v stiku z vsemi obdobji in se navezuje na sloge, predmete, motive, materiale, strategije in ideje iz mnogih obdobij na umetnostno-zgodovinski šahovnici. Priče smo preusmeritvi umetniškega raziskovanja od napredovanja in razvoja k nekemu enormno razvejenemu spraševanju. Umetniki ustvarjajo iz mnogih razlogov, od povsem osebnih do sistemskih. Glede na čas, ki nam je umetnikom na razpolago, in zbranost ter poglabljanje, ki smo ju zmožni doseči, da zadostimo svoji radovednosti, dobivamo svoje mesto v skupnosti. Naslov letošnjega Majskega salona (2019) se nanaša tudi na vse te razloge, predvsem pa sugerira témo, ki skuša vsaj zastaviti vprašanje o prihodnosti slikarstva po tem, ko in če je prebavilo in preseglo vplive digitalizirane podobe. Individualne prakse so edino sredstvo, ki lahko kaj takega izkaže. Podnaslov »Tematizacija slikarske umetnosti« se ne nanaša samo na slike, pač pa tudi na prakse, ki z drugimi sredstvi govorijo o pogojih slikarstva, in podobe, ki govorijo o slikarstvu skozi njegove prispodobe in kažejo na kriterije, po katerih so udeleženci razstave izbrali svoja dela.«

Milena Gregorčič
Milena Gregorcic: Linije in transparence XII, 54 x 360 cm, akril na prosojni foliji, 2019

Komisija pa je  podala zanimivo razlago za svoj izbor in pogled na letošnji Majski salon:

»Tradicionalni Majski salon Zveze društev Slovenskih likovnih umetnikov je nastal po vzoru Pariškega soimenjaka leta 1909 in skorajda neprekinjeno predstavlja aktualno delo članov zveze društev umetnikov in umetnic. Ob pregledu prispelih reprodukcij likovnih del posameznih avtorjev in avtoric, ki so se prijavili na »Majski salon 2019« (sodelovalo je več kot 100 avtorjev), je bilo takoj očitno, da gre za izjemno pester nabor različnih umetniških hotenj. Ob poizkusu, da bi vzpostavili objektivne kriterije, po katerih bi izbirali in uvrstili posamezna umetniška dela, je postalo jasno, da je pred komisijo težko delo. Kriteriji bi morali biti zelo dinamični in hkrati ne preveč togi. Ob nekaj poizkusih izločanja posameznih likovnih del se je komisija soglasno odločila, da ubere popolnoma drugačno, radikalnejšo pot. Odločila se je za inkluzivnost in za predstavitev vseh prispelih prijav na razstavi. Odprli smo vrata vsem avtorjem in ponudili vpogled v dejansko stanje likovne produkcije članov ZDSLU. Razstava je s tem pridobila dejansko salonsko obliko vpogleda po horizontu likovnega dogajanja članov  ZDSLU. Likovnemu ustvarjalcu kot tudi gledalcu bo omogočen razgled oziroma sprehod po bližnji raznorodni ustvarjalni likovni panorami in in hkrati se bo odprl čas za samorefleksijo o svojem delu (kot avtorju) ali bivanju (kot gledalcu).

Odločitev za vključitev vseh prijavljenih avtorjev izhaja iz prepričanja, da je v trenutni klimi in času, ki ga na vseh družbenih področjih zaznamuje deljenje, izključevanje, iskanje opozicij in splošne polemike o tem, kaj nam je skupnega, totalna vključenost lahko zanimiv eksperiment. Tako ustvarjeni nasičeni ambient, z vsebinsko, formalno in kvalitativno zelo različnimi slikarskimi deli, na zanimiv in neposreden način obiskovalcem, stroki in slikarjem samim ponuja necenzurirano panoramo ustvarjalnega potenciala članov društva. Salonska postavitev je hkrati tudi referenca na zgodovino salonskih razstav v Franciji, kjer je močno vlogo igrala institucionalna potrditev umetniških del, merjenja moči, vključevanja in zavrnitve del in umetnikov ter upori zavrnjenih; na ta način smo želeli, v zelo drugačnem času, vzpodbuditi razmislek o položaju in potencialu slike in slikarjev danes. Razstava letošnjega Majskega salona ne spominja zgolj na zgodovinske salonske razstave, temveč tudi na Google image search, Pinterest in na izgled številnih drugih spletnih platform. Močno zgoščena so-postavitev med seboj zelo različnih del na razstavi nagovarja obiskovalca s formo, ki mu je blizu in zelo znana, in ga morda vzpodbudi, da premisli o sodobnosti in o vlogi slikarstva v družbi, nasičeni z informacijami, podobami in tudi z umetniškimi deli.«

Vojko Pogačar
Vojko Pogačar, Prešerna RD-111, 65 x 65 cm, akril, 2019

Kot vsako leto na Majskem salonu, smo tudi tokrat na razstavi podelili nagrade Majskega salona ZDSLU 2019glavno nagrado, dve priznanji in še eno priznanje za mladega avtorja.Nagrajence je izbrala žirija, sestavljena iz predsednikov umetniških svetov vseh devetih regionalnih društev. Nagrado in priznanja smo slovesno podelili na odprtju razstave 15. maja 2019 v Narodnem muzeju Slovenije

NAGRAJENCI MAJSKEGA SALONA ZDSLU 2019

Milena Gregorčič: Glavna nagrada Majskega salona ZDSLU 2019 za delo Linije in transparence XII., 2019, 54x360cm


Boštjan Jurečič: Priznanje Majskega salona ZDSLU 2019 za delo BLAU, 220x320cm, 2017


Miha Štrukelj: Priznanje Majskega salona ZDSLU 2019 za delo LIZBONA, 200x140cm, 2018


Kaja Urh: Priznanje za mladega avtorja Majskega salona ZDSLU 2019 za delo On the Gravity of Species, 200x140cm, 2018

Organizator projekta »Majski salon ZDSLU 2019 – SLIKA, Ali obstaja kakšna spodbuda, ki je močnejša od tistega, kar prihaja iz naše osebne domišljije?  je ZDSLU s svojo ekipo. Pri projektu sodelujejo tudi sodelavci NARODNEGA MUZEJA SLOVENIJE METELKOVA. Sredstva za projekt je v glavnem prispevalo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Kot že daljše obdobje bodo za pogostitev poskrbeli iz Hiše vina in čokolade Kunej.



No Files Selected for Lightbox.