V Galeriji Kovačić Macolić v Varaždinu bo v ponedeljek, 4. decembra, ob 18. uri, odprta razstava del uglednega slovenskega akademskega kiparja Marijana Mirta, z naslovom Kiparska dedikacija skozi prizmo identitete. Razstavo, ki se organizira ob prazniku Mestnega dne Varaždina, bodo odprli župan Mestne občine Varaždin dr. Neven Bosilj, župan Mestne občine Maribor Aleksandar Saša Arsenovič ter častna gostja prof. Dunja Bezjak. Razstava bo na ogled do 31. januarja 2024.
Po končanem formalnem izobraževanju v Zagrebu se je Marijan Mirt preselil v Maribor, kjer se je nato likovno izpopolnjeval tudi v Parizu. Njegove bogate multikulturne izkušnje in dobro poznavanje življenjskih utripov omenjenih mest so se močno odrazili v njegovem umetniškem ustvarjanju. Mirt prepoznava temeljne probleme sodobne družbe in jih, opirajoč se na klasične ikonografske metode, simbolno kodira v izrazno močne skulpture. Pri oblikovanju metafor za nerazumljiva človeška vedenja in norme se avtor pogosto poslužuje živalskih motivov. Sam pravi:
»Moja skulptura divjih svinj v čredi je upor proti neusmiljenemu uničevanju številnih naravnih habitatov in proti prihajajočim podnebnim spremembam. […] Toda divje svinje so lahko tudi metaforično povezane z migranti in njihovim bojem za golo preživetje. So tudi opozorilo na porušeno ravnotežje, ki neusmiljeno krči in uničuje vse, predvsem pa prostor, v katerem živimo. Prav s translacijo teh skulptur v urbana in galerijska okolja potenciram navedeni kontekst.«[1]
Z raziskovanjem fenomenoloških problemov odtujenosti Mirt idejno posega na področje filozofije in družbene teorije. Njegova inovativnost se kaže v tem, da pesimistične interpretacije dopolnjuje z ironijo in s tem v dela vnaša element duhovitosti. Ob tem je treba poudariti, da sčasoma postaja semantični učinek paradoksa v njegovih skulpturah vse izrazitejši. Tako je umetnik med dvomesečnim rezidenčnim bivanjem v Cité Internationale des Arts v Parizu – navdihnjen z živahno kulturno krajino mesta, pa tudi z njegovo izključujočo naravo do tujcev – začel raziskovati kontekst bivanja v tem mestu.
Pri črpanju navdiha iz arhitekturnih elementov klasičnega Pariza je posebno pozornost namenil tipičnim mestnim cestnim stebričkom, ki ločujejo pešce od prometa. Ti stebrički so zanj postali ključni motiv njegovega umetniškega opusa, saj simbolizirajo »odpornost urbanih struktur, trajno dediščino Pariza, pa tudi druge konotacije«.[2] Nadalje je s prevzemom motiva roke kiparja Aristida Maillola s skulpture Zrak iz parka Jardin du Carrousel svojemu ciklu dodal nadrealistični pridih.
Tako nastajajo skulpture, ki temeljijo na avtorjevem subjektivnem doživljanju, a hkrati gledalcu puščajo dovolj prostora za lastno interpretacijo. Ne glede na referenčne točke, razlaga vedno izmika natančni določitvi.
Mirt pomika meje kreativnega izraza tako v semantičnem pomenu kot tudi v likovni tehniki. Od klasičnega kiparstva se odmika na več ravneh: dela pogosto ustvarja brez skice, kombiniranim kiparskim tehnikam pa dodaja nove tehnologije, kot sta 3D skeniranje in digitalni tisk. Skulpture Marijana Mirta so produkt notranjih preokupacij, pa tudi oblikovnega postopka, ki združuje klasične kiparske pristope in tehnične izvedbe, prevzete iz drugih disciplin. V tem medsebojnem prepletanju premis skrite na videz enostavne strukture nosijo osebne avtorjeve kritične misli in intimne izpovedi, ki odpirajo širok prostor za interpretacije.
Marijan Mirt se je rodil leta 1975 v Zagrebu, kjer je zaključil Srednjo šolo za uporabno umetnost in oblikovanje, kiparski oddelek. Diplomiral in magistriral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Leta 2000 se je preselil v Maribor. Je avtor številnih javnih spomenikov v Sloveniji in tujini, imel je več kot trideset samostojnih razstav ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah po Evropi. Član je številnih strokovnih in umetniških združenj (Društvo likovnih umetnikov Maribor – DLUM, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov – ZDSLU, ter Hrvaško društvo likovnih umetnikov primenjenih umetnosti – ULUPUH).
O kakovosti njegovega dela pričajo številne prestižne nagrade in priznanja, med drugim slovensko nacionalno priznanje Riharda Jakopiča (2020) in Glazerjeva listina (2023). Zlato medaljo za kiparstvo je osvojil na pariškem Salon des Beaux Arts du Carrousel, Louvre (2017) ter v Orangerie v Palais du Luxembourg (2022). Kar štirikrat je prejel tudi nagrado DLUM-a (2013, 2017, 2018, 2019).
Aktivno se ukvarja s kiparstvom, slikarstvom, računalniškim oblikovanjem, fotografijo in likovno pedagogiko. Živi in ustvarja v Mariboru.
Klara Macolić Kuparić
